{"id":892,"date":"2016-10-02T09:36:08","date_gmt":"2016-10-02T09:36:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.isoc.si\/?p=892"},"modified":"2024-02-14T12:52:21","modified_gmt":"2024-02-14T12:52:21","slug":"ali-se-upravljanje-z-internetom-spreminja-v-zda-obtozujejo-predsednika-zda-da-opusca-vlogo-zda-v-delovanje-interneta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.isoc.si\/?p=892","title":{"rendered":"Ali se upravljanje z Internetom spreminja? V ZDA obto\u017eujejo predsednika ZDA, da opu\u0161\u010da vlogo ZDA v delovanje Interneta."},"content":{"rendered":"

Ali se upravljanje z Internetom spreminja? V ZDA obto\u017eujejo\u00a0 predsednika ZDA, da opu\u0161\u010da vlogo ZDA v delovanje Interneta. Ali je\u00a0 res? <\/strong><\/p>\n

Te dni razburja tehni\u010dno in poslovno javnost v ZDA kongresnik Ted Cruz, ki je obto\u017eil predsednika ZDA Baracka Obamo, da prepu\u0161\u010da upravljanje interneta Iranu, Rusiji in Kitajski, in spro\u017eil debato na to temo v \u00a0kongresu ZDA. Kaj se skriva za temi obto\u017ebami? Strokovna in tehni\u010dna javnost \u017ee ve\u010d kot leto dni spremlja dogovorjeni prenos funkcij agencije Internet Society, znane pod imenom IANA, pod okrilje korporacije za dodeljevanje imen in \u0161tevilk Interneta ICANN. IANA je bila od ustanovitve Internet Society leta 1992 v Kobeju na Japonskem skrbnik in upravljavec klju\u010dne podatkovne baze omre\u017eja Internet. Baza vsebuje vse informacije o tki. podro\u010dnih datotekah korenskih stre\u017enikov imenskega prostora Interneta oziroma naslovnega imenika Interneta, ki omogo\u010da preslikavo mnemoni\u010dnih imen storitev in stre\u017enikov, ki jih ljudje lahko pomnijo, v \u0161tevil\u010dne naslove, ki jih razumejo internetne naprave. Nedelovanje te baze bi pomenilo izpad svetovnega Interneta in vseh storitev, ki jih poznamo kot \u201csplet\u201d. Da bi razumeli obto\u017ebe kongresnika Teda Cruza moramo vsaj malo spoznati ozadje delovanja Interneta in njegovo upravljanje. IANA je imela z ministrstvom za trgovino ZDA pogodbo za opravljanje klju\u010dnih upravljavskih nalog \u017ee od ustanovitve. Na podlagi dogovora o prehodu IANA pod okrilje ICANN, ki je trajal eno leto, se bo ta pogodba kmalu zaklju\u010dila, kar pomeni, da se vse naloge IANA prenesejo v upravljavski sistem ICANN.<\/p>\n

<\/div>\n

ICANN je bil ustanovljen leta 1998 s pogodbo \u00a0Ministrstva za trgovino ZDA in novoustanovljeno korporacijo, ki so jo spro\u017eili znanstveniki in razvijalci internetnega omre\u017eja v ZDA. Korporacija opravlja najbolj pomembne in klju\u010dne naloge za delovanje Interneta, kot so sprejem novih vrhnjih domen, dodeljevanje dovoljenj za registracijo domen in skrb za varnost omre\u017eja. ICANN je nastal v obdobju, ko je z internetnim omre\u017ejem upravljala skupina znanstvenikov, ki so gradili to omre\u017eje \u017ee od poznih sedemdesetih let naprej. Omre\u017eje so znanstveniki proti koncu osemdesetih let poimenovali kot Internet z veliko za\u010detnico, da bi ga lo\u010dili od obstoje\u010dih lokalnih internetnih omre\u017eij, ki so dejansko bili njegov sestavni del. Povezanih uporabnikov je bilo relativno malo, in ti so bili predvsem raziskovalci iz akademskih krogov. Zelo pomembna storitev, ki je nastala v krogih razvijalcev Interneta, je bil sistem imenskega prostora ali DNS (Domain Name system), ki skrbi za preslikavo med \u0161tevil\u010dno obliko internetnih naslovov in njihovo mnemoni\u010dno razli\u010dico. Najpomembnej\u0161i del tega sistema so podatki, shranjeni v distribuirani podatkovni bazi, ki se nahaja v nekaj desetih klju\u010dnih internetnih stre\u017enikih, znanih kot korenski stre\u017eniki. Pred ustanovitvijo Internet Society in agencije IANA v obdobju med osemdesetimi in devetdesetimi leti prej\u0161njega stoletja sta klju\u010dne naloge dejansko opravljali le dve osebi: Jon Postel in Joyce Reynolds, ki sta bila zaposlena na Institutu za informacijske znanosti v Palu Altu v Kaliforniji.<\/p>\n

Ustanovitev ICANN je spro\u017eila veliko sprememb. Internet je prenehal obstajati kot omre\u017eje, ki ga po svojih zamislih oblikujejo raziskovalci in in\u017eenirji, in postal omre\u017eje, v katerega vstopajo podjetja, dru\u017ebe in predstavniki vlad razli\u010dnih dr\u017eav. Predvsem je Internet proti koncu devetdesetih let postal storitev za uporabnike brez tehni\u010dnega znanja. Obdobje, ko so raziskovalci poluradno gradili tehni\u010dne in infrastrukturne osnove Interneta, se je po\u010dasi iztekalo. Takrat definirani protokoli in standardi so \u0161e danes temelj za delovanje Interneta, samo omre\u017eje pa se je zelo spremenilo. Postalo je veliko, pomembno in predvsem komercializirano. Prijateljsko ozra\u010dje v skupnosti, kjer so se vsi poznali in imeli podobne cilje, se je spremenilo. Prijateljski dogovor glede razvoja gradnikov Interneta, ki je bil kratek vendar u\u010dinkovit se je glasil \u201cdose\u010di moramo rahel konsenz in imeti delujo\u010do kodo\u201d. Dogovor sku\u0161ajo v Internet Society in razvojnih skupinah IETF \u0161e zmeraj upo\u0161tevati, vendar so spremenjene razmere delovanja Internet dejansko poteptale. Prevladujejo komercialni interesi in tehnolo\u0161ka podjetja. Pragmati\u010dna re\u0161itev, ki je re\u0161ila problem pomnjenja \u0161tevil\u010dnih naslovov internetnih stre\u017enikov in omogo\u010dila uporabo besed, je prinesla dodano vrednost. Registracija internetnih domen je bila do leta 1991 brezpla\u010dna. Potem so posamezne domene dobile vrednost. Dru\u017eba Network Solutions, pozneje prevzeta s strani VeriSign, je imela pogodbo z vlado ZDA za vzdr\u017eevanje korenskih stre\u017enikov in je hkrati dobila monopol nad registracijo najbolj za\u017eelenih komercialnih domen .com, .org in .net. Vzpostavljeni monopol nad registracijo domen je kljub relativno nizki ceni za registracijo v vi\u0161ini 100 USD povzro\u010dil nelagodje med komercialnimi dru\u017ebami in civilno dru\u017ebo zlasti v obdobju 1995-1996. Dru\u017eba Network Solutions zaradi velikega interesa komercialnih dru\u017eb, da z registracijo za\u0161\u010ditijo lastno blagovno znamko na internetu, leta 1996 ni bila sposobna obdelati pravo\u010dasno vseh zahtev za registracijo domen pod domeno .com. Sistem je deloval tako, kot v zgodnjem obdobju Interneta. Tisti, ki je prvi zahteval registracijo domene, jo je tudi registriral ne glede na to, da je bilo ime blagovna znamka dolo\u010denega podjetja ali institucije. Tako so posamezniki registrirali domene, kot sta volvo.com in areo.com. Pozneje so bile te registracije ponujene v prodajo korporacijam za zelo visoko ceno. Najvi\u0161jo ceno do enega milijona USD je dosegla domena tv.com. Naval korporacij in podjetij za registracijo lastnih blagovnih znamk je povzro\u010dil velik pritisk in stanje v digitalnem svetu je postajalo nevzdr\u017eno. Kot odziv na ta dogajanja se je pojavila iniciativa za vzpostavitev neodvisnih korenskih stre\u017enikov in mednarodnega sistema za DNS v okviru agencije ZN za telekomunikacije ITU. ITU je pripravil memorandum s 500 podpisnikov iz komercialnega sektorja. Uresni\u010ditev zahteve, zapisane v memorandumu, bi vodilo v fragmentacijo Interneta. Za tehni\u010dno in raziskovalno skupnost Interneta je bil izziv popolnoma nesprejemljiv, za IANA in Network Solutions pa je to pomenilo izgubo nadzora nad Internetom in izgubo trga. AlterNIC, operator za registracijo domen, ki se je pojavil v tem obdobju, je leta1997 izrabil obstoje\u010do varnostno luknjo v sistemu DNS in je uporabnike, ki so zahtevali dostop do stre\u017enika Network Solutions, preusmeril na svoj stre\u017enik in pobral registracijo. Za to dejanje je FBI obto\u017eila lastnika portala, ki je pozneje moral pla\u010dati kazen. Nastajajo\u010di konflikt, v katerega se je vpletel tudi ITU s predlogom za prevzem upravljanja sistema za registracijo domen in drugih nalog IANA, je bil dovolj velik, da je Johnu Postelu postalo jasno, da njegova strategija znanstvenika, ki je odrival odgovornost za konflikte in je za njih iskal re\u0161itve z dogovorom med prizadetimi, ne deluje ve\u010d. Vlada ZDA je hkrati ugotovila, da bo kmalu izgubila nadzor nad omre\u017ejem, \u010de \u0161e naprej ignorira nastali konflikt glede upravljanja Interneta, v katerega je vlo\u017eila veliko sredstev, in ne pose\u017ee vmes. Te ugotovitve so pripeljale do dogovora med Johnom Postelom in vlado ZDA o ustanovitvi neprofitne korporacije za upravljanje z domenami in \u0161tevilkami Interneta ob izdatni finan\u010dni pomo\u010di vlade ZDA, ki je v za\u010detku zna\u0161ala dva milijona USD.<\/p>\n

Z ustanovitvijo ICANN se je iluzija o enotni internetni skupnosti, ki je delovala na podlagi rahlih dogovorov in delujo\u010de kode, razblinila. Akademska skupnost in internetni entuziasti, ki so skrbeli za razvoj in delovanje Interneta \u00a0so s tem izgubili nadzor nad omre\u017ejem. Poleg sprememb v razvoju storitev in standardov Interneta je\u00a0 ta sprememba \u00a0\u00a0botrovala predvsem pojavu gro\u017eenj na Internetu in kibernetskega kriminala. Varnost Interneta se je spremenila. \u00a0Po nekaterih ocenah je kriminal na Internetu v letu 2015 v svetu naredil \u0161kodo v vrednosti 445 milijard EUR.<\/p>\n

V razvojnem obdobju Interneta se je relativno homogena internetna skupnost dobro poznala med seboj in je spo\u0161tovala dogovorjeno etiko na omre\u017eju. Vsakogar z nesprejemljivim vedenjem na omre\u017eju \u00a0je takoj izlo\u010dila. V novem obdobju komercialnega internet to ni ve\u010d mogo\u010de. Uporabniki Facebooka in Twitterja imajo popolnoma druge potrebe in moralne norme kot znanstveniki, ki so gradili internet.<\/p>\n

Za \u00a0uporabnike novega, komercialnega Interneta je zna\u010dilno, da \u00a0bolj redko vtipkajo naslov portala, ker so ve\u010dinoma usmerjeni neposredno nanj skozi ra\u010dune Facebook ali pa jih tja napoti iskalnik Googla, ki deluje kot vsebinski usmerjevalnik. \u00a0\u00a0Zato jim domene ne pomenijo veliko. Za veliko internetnih storitev\u00a0 direktno dosegljivih \u00a0z mobilnimi napravami je zna\u010dilno, da se naslovi portalov, kjer se te nahajajo \u00a0ne vna\u0161ajo s tipkanjem. ICANN sicer nadzira mehanizme dodeljevanja imena raznih portalov, ampak Facebook in Google nadzirata mehanizme, ki najdejo portal in odpeljejo uporabnika do vstopne strani portala.<\/p>\n

In kdo danes upravlja z Internetom? ICANN je uredil upravljanje z domenami in uporabniku zni\u017eal ceno registracije, s \u010dimer je vzpostavil veliko industrijo imen v vrednosti nekaj milijard USD. Vendar je ICANN \u0161e zmeraj deloval kot podalj\u0161ana roka vlade ZDA. Dejstvo, da korporacija sama ustvarja dohodek v vi\u0161ini sto milijonov EUR in deluje s pomo\u010djo po vsem svetu razporejenih enot, ji zagotavlja dolo\u010deno neodvisnost. V ICANN delujejo predstavniki vseh vladnih organizacij in mnogo drugih teles z razli\u010dnimi vizijami, interesi in potrebami. Veliko problemov Interneta ostaja nere\u0161enih, zlasti v zvezi z regulacijo, zakonodajo glede kibernetskega kriminala, nevtralnostjo Interneta in diskriminacijo uporabnikov. Centralne institucije, ki bi se lotila njihovega re\u0161evanja, in ni del ICANN, na svetu enostavno ni, kljub prizadevanju \u010dlanic ZN, da nadzor nad tem pomembnim omre\u017ejem prevzame prav ZN. In tako omre\u017eje, ki je postalo izjemno pomembno in nepogre\u0161ljivo za ves svet in si ga danes ne lasti nobena institucija, \u0161e zmeraj ni centralno nadzorovano. Kak\u0161en bo nadaljnji razvoj in ali se bo zgodila groze\u010da fragmentacija, bo pokazala prihodnost. Lahko pa zatrdimo, da gro\u017enje kongresnika Cruza in njegove zahteve, da ZDA obdr\u017ei vajeti nad Internetom, ne bodo povzro\u010dile dodatne spremembe pri upravljanju z Internetom. Sedanja ureditev ustreza velikim korporacijam, kot so Google, Facebook, Twitter, Amazon in eBay, ki slu\u017eijo z njim. Te korporacije dolo\u010dajo algoritme in mehanizme dostopa do informacij in tako upravljajo s storitvami in z uporabniki. Zato prehod IANA pod okrilje ICANN in prenehanje pogodbe z vlado ZDA ne bosta imela veliko vpliva na sedanje stanje omre\u017eja. Velike dr\u017eave, kot sta Kitajska in Rusija, ki sedijo v vladnem odboru ICANN vedo zelo dobro, da je postavitev novega neodvisnega sistema za DNS in \u201clastnega\u201d Interneta zelo zahtevna in draga naloga, zato v tem ne vidijo uresni\u010ditve svojih interesov. Internet je dovolj odprt, da jim omogo\u010da postavitev zapornic za dolo\u010dene informacije tam, kjer menijo, da jim to ustreza. Od ameri\u0161kih korporacij pa tudi dobijo informacije o osebah, ki kr\u0161ijo njihove zakone ali norme (primer Googla in disidenta na Kitajskem), \u010de to zahtevajo. Poleg tega jim odprti Internet tako kot ameri\u0161kim agencijam (NSA) omogo\u010da vohunjenje nad podatki in informacijami in po potrebi tudi izvajanje podtalne vojne v omre\u017eju. Ta razmi\u0161ljanja potrjujejo zadnje debate v kongresu ZDA, ko so senatorji na prvi septembrski seji podprli dokon\u010dni prehod IANA pod okrilje ICANN.<\/p>\n

Obto\u017ebe kongresnika Cruza o prehodu nadzora nad Internetom v roke ICANN je treba seveda obravnavati kot politi\u010dni in medijski pritisk. VeriSign ima \u0161e naprej z dogovorom z drugimi operaterji nadzor nad klju\u010dnimi podatki v korenskih stre\u017enikih na podlagi pogodbe z NTIA, vladno agencijo za telekomunikacije ZDA. ICANN zahteve operaterjev za spremembo zapisov o<\/p>\n

domenah najprej natan\u010dno pregleda, potrdi in jih dostavi VeriSign in NTIA, VeriSign pa spremeni zapise. Operaterjem VeriSign dostavlja podatke o domenah na 12 ur. Za opravljanje teh storitev imata ICANN in VeriSign pogodbo z NTIA, ki jo lahko agencija podalj\u0161a enkrat na leto, pri \u010demer se pogodba za leto 2016 izte\u010de konec septembra. Z odlo\u010ditvijo Kongresa ZDA, da se prehod IANA v ICANN nadaljuje, lahko sklepamo, da si kljub pritisku kongresnikov, ki so v letnem prora\u010dunu ZDA za leto 2017 predvideli sredstva za to pogodbo, NTIA ne \u017eeli podalj\u0161anja pogodbe. V celi zgodbi je \u00a0treba upo\u0161tevati tudi interese teleoperaterjev, ki si \u017eelijo varno upravljanje s klju\u010dno storitvijo omre\u017eja, ki jim jo zagotavlja oba pogodbenika, VerySign in ICANN \u00a0zato zgodba o upravljanju z Internetom \u0161e ni zaklju\u010dena.<\/p>\n

Prof.dr. Borka Jerman\u2013Bla\u017ei\u010d,<\/p>\n

Predsednica Slovenskega zdru\u017eenja Internet Society<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ali se upravljanje z Internetom spreminja? V ZDA obto\u017eujejo\u00a0 predsednika ZDA, da opu\u0161\u010da vlogo ZDA v delovanje Interneta. Ali je\u00a0 res? Te dni razburja tehni\u010dno in poslovno javnost v ZDA kongresnik Ted Cruz, ki je obto\u017eil predsednika ZDA Baracka Obamo, da prepu\u0161\u010da upravljanje interneta Iranu, Rusiji in Kitajski, in spro\u017eil debato na to temo v Read more…<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":101010,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/892"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/101010"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=892"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/892\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1455,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/892\/revisions\/1455"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=892"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=892"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=892"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}