{"id":304,"date":"2011-06-23T09:57:09","date_gmt":"2011-06-23T09:57:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.isoc-drustvo.si\/?p=304"},"modified":"2021-10-08T08:46:00","modified_gmt":"2021-10-08T08:46:00","slug":"kako-je-internet-postal-svetovno-komunikacijsko-omrezje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.isoc.si\/?p=304","title":{"rendered":"Ob 20-Letnici interneta v Sloveniji: Kratka zgodovina Interneta"},"content":{"rendered":"

Kako je Internet postal svetovno komunikacijsko omre\u017eje in kako je dostop do njegovih storitev postal \u010dlovekova pravica po deklaraciji ZN Od znanstvenega projekta do svetovnega omre\u017eja <\/strong><\/h2>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

1958<\/strong><\/h2>\n

predsednik ZDA,\u00a0 Eisenhower zahteva prora\u010dunska sredstva sredstva za inovacije v sklopu ameri\u0161ke obrambne raziskovalne agencije\u00a0 ARPA.\u00a0 Sredstva so bila odobrena v okviru prora\u010duna letalskih sil ZDA.<\/p>\n

1961<\/strong><\/h2>\n

Ben Kleinrock, profesor ra\u010dunalni\u0161tva na univerzi UCLA, napi\u0161e prvo knjigo o paketnem preklapljanj, kot sistemu za prenos informacij, “Information Flow in Nets Communications<\/p>\n

1962<\/strong><\/h2>\n

J.C.R. Licklider & W. Clark\u00a0 napi\u0161ejo \u00a0\u00a0prvo knjigo o konceptih interneta, “On-Line Communications Computer Man.”<\/p>\n

RAND Paul Baran, iz RAND Corporation (vladna agencija), je po naro\u010dilu ameri\u0161kih letalskih sil ( Air Force) napi\u0161e\u00a0 \u0161tudijo o tem, kako bi lahko\u00a0 ameri\u0161ka vojska ohranila svojo poveljevanje in nadzor nad raketami in bombniki, v primeru napada na ozemlje ZDA z atomsko bombo.<\/p>\n

Na\u010drt za tako poveljni\u0161ko omre\u017eje je bil predvsem \u00a0na\u010drt za voja\u0161ki raziskovalno-komunikacijski system , ki\u00a0 bi pre\u017eivel jedrski napad. Upravljanje naj bi bilo \u00a0decentralizirano, tako da \u00a0v primeru napada\u00a0 posamezne lokacije v ZDA\u00a0 bi ameri\u0161ka \u00a0vojska \u0161e vedno lahko \u00a0imela nadzor nad jedrskim oro\u017ejem za protinapad.<\/p>\n

Kon\u010dni dokument BBN podaja ve\u010d na\u010dinov za doseganje tega cilja z \u00a0razvojem raziskovalnega omre\u017eja. Kon\u010dni predlog \u00a0za tak tip omre\u017eja \u00a0\u00a0je bil paketno komutirano omre\u017eje.<\/p>\n

\u00bbPaketno preklapljanje je na\u010din usmerjanja \u00a0podatkovnih paketov v obliki v datagramov, \u00a0ki nosijo podatke o izvoru in namembnosti informacij \u00a0ter naslov za \u00a0posredovanje teh paketov iz enega ra\u010dunalnika v drugega, dokler \u00a0informacija\u00a0 ne \u00a0prispe na \u00a0kon\u010dni cilj \u00a0oziroma na kon\u010dni ra\u010dunalnik. Ta princip \u00a0je bil klju\u010dnega pomena za izvedbo na\u010drtovanega \u00a0ra\u010dunalni\u0161kega omre\u017eja. \u010ce so se paketi\u00a0 izgubil na poti je vir podatkov pakete poslal ponovno.\u201d<\/p>\n

1964<\/strong><\/h2>\n

Paul Baran napi\u0161e prvo knjigo o uporabi\u00a0 sporo\u010dil organiziranih kot \u00a0blok paketov za izmenjavo informacij v distribuiranem porazdeljenem omre\u017eju (“Distributed komunication networks”)<\/p>\n

1965<\/strong><\/h2>\n

Prvi omre\u017eni eksperiment s tehnologijo BBN se zgodi v tem letu : Larry Roberts na MIT Lincoln Lab pove\u017ee , dva ra\u010dunalnika, ki\u00a0 govorijo en \u00a0z drugim z uporabo paketno komutirane tehnologije<\/p>\n

1966<\/strong><\/h2>\n

ARPA \u00a0za\u010dne z delom na projektu \u00a0decembra 1966. Larry Roberts je glavni znanstveni vodja projekta.<\/p>\n

1968<\/strong><\/h2>\n

ARPANET , pogodbo\u00a0 z \u00a0Bolt, Beranek in Newman (BBN) \u00a0prenese na\u00a0 univerzo v Cambridgu, Massachusets<\/p>\n

1969<\/strong><\/h2>\n

BBN \u00a0izbere \u00a0Honeywell\u00a0 Inc za \u00a0dobavitelja stikal. . Fizi\u010dnega omre\u017eja zgradijo \u00a0\u00a0leta 1969. Omre\u017eje \u00a0povezuje 4 \u00a0vozli\u0161\u010da: University of California v Los Angeles, SRI (Stanford Research Institut), University of California v Santa Barbari, in University of Utah. Mre\u017ea je je zagotavljala prenos podatkov s hitrostjo 50 Kbps.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

1972<\/strong><\/h2>\n

Prvi program\u00a0 za elektronsko po\u0161to\u00a0 izdela\u00a0 Ray Tomlinson iz BBN. Advanced Research Projects Agency (ARPA) see preimenuje \u00a0v Defense Advanced Research projekti agencija (ali DARPA) Mre\u017ea ARPANET\u00a0 uporablja protokol za prenos podatkov, ki je bil znan kot: Network Control Protocol ali NCP za prenos podatkov. To omogo\u010da komunikacijo med ra\u010dunalniki pod pogojem, da so\u00a0 povezaniv isto omre\u017eje.<\/p>\n

1974<\/strong><\/h2>\n

V letu 1974 se pojavi prvi\u010d \u00a0izraz internet. \u00a0Vint Cerf in Bob Kahn iz SRI objavijo prispevek v ACM o protokolu za nadzor prenosa \u201cTransmission Control Protocol\u201d. Zato se ta dva znanstvenika \u0161tejeta kot o\u010deta\u00a0 omre\u017eja Internet. Ministrstvo za obrambo ZDA \u00a0za\u010dne eksperimentirati s protokolom TCP\/IP in kmalu sprejeme odlo\u010ditev, da je to najbolj primeren \u00a0protokol za prenos podatkov v\u00a0 njihovem\u00a0 omre\u017eju \u00a0ARPANET. To leto \u0161tejemo za leto rojstva Interneta.<\/p>\n

Hrbtenica: 50Kbps ARPANET \u2013 \u0160tevilo povezanih ra\u010dunalnikov : 23 +<\/p>\n

1976<\/strong><\/h2>\n

Dr Robert M. Metcalfe razvije Ethernet, ki je omogo\u010dil izjemno hiter prenos podatkov po \u00a0koaksialnem \u00a0kablu .Pojava te tehnologije je \u00a0klju\u010dna\u00a0 za razvoj lokalnih omre\u017eij. Za\u010dne z delom projekt za paketni satelitski prenos in njegova \u00a0prakti\u010dna uporaba. SATNET, Atlantsko \u00a0paketno satelitsko \u00a0omre\u017eje za\u010dne delovati. \u00a0To omre\u017eje pove\u017ee\u00a0 Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike z Evropo. Presenetljivo je, da ga uporablja tudi konzorcij INTELSAT, ki je \u00a0v lasti dr\u017eav \u00a0izven ZDA in vladnih organizacij iz ameri\u0161ke administracije.<\/p>\n

Razvijejo protokol UUCP (Unix-to-Unix Copy),v okviru \u00a0AT & T Bell Labs, ki potem postane sestavni del\u00a0 operacijskega sistema UNIX. Ministrstvo za obrambo je za\u010del eksperimentirati s protokolom TCP \/ IP in kmalu \u00a0sprejeme odlo\u010ditev, da je to protokol, ki ga \u00a0potrebujejov \u00a0ARPANETu.<\/p>\n

Hrbtenice: 50Kbps ARPANET, plus satelitski radio in povezave , \u0161tevilo povezanih ra\u010dunalnikov -: 111<\/p>\n

1979<\/strong><\/h2>\n

Steve Bellovin, podiplomski \u0161tudent na univerzi v Severni Karolini, in programerji Tom Truscott in Jim Ellis. ustanovijo USENET (decentralizirana omre\u017ena\u00a0 skupina za novice ), ki temelji na uporabo protokola \u00a0UUCP. IBM oblikuje omre\u017eje \u00a0BITNET (Because is time for networking) in ga da na uporabo ameri\u0161kim univerzam. Uporablja IBM tehnologijo za prenos podatkov, elektronsko po\u0161to in storitev \u00a0listservs. Hrbtenica: 50Kbps ARPANET, plus satelitski radio in povezave \u2013\u0161tevilo povezanih ra\u010dunalnikov : 111 +<\/p>\n

1981<\/strong><\/h2>\n

National Science Foundation ameri\u0161ke administracije \u00a0ustvari zasnovo \u00a0hrbtenice\u00a0 CSNET, ki ima\u00a0 linije \u00a0s hitrostjo prenosa 56 Kbps in pove\u017ee \u00a0ustanove, ki do takrat niso imele \u00a0dostopa do ARPANETa. Vinton Cerf predlagala na\u010drt za inter-omre\u017ene povezave med CSNET in ARPANET.<\/p>\n

Hrbtenica: 50Kbps ARPANET, 56kbps CSNET, plus satelitski radio in povezave \u2013 \u0161tevilo povezanih ra\u010dunalnikov: 213<\/p>\n

1983<\/strong><\/h2>\n

Ustanovljen je odbor za \u00a0Internetne Aktivnosti \u00a0( Internet Activities Board – IAB). Sprejet je odlok, da vsak ra\u010dunalnik ali\u00a0 naprava, ki \u017eeli biti priklju\u010den\u00a0 ARPANET\u00a0 mora uporabljati \u00a0protokol TCP \/ IP.\u00a0 To velja od 1. Januarja 1983 naprej. TCP \/ IP je postal dejanski \u00a0internetni \u00a0protokol in je nadomestiti NCP v celoti. University of Wisconsin razvije imenski prostor omre\u017eja: Domain Name System (DNS). To je omogo\u010dilo, da so \u00a0internetni paketi \u00a0dobile ime domene, ki jo stre\u017enik \u00a0baze podatkov DNS-a prevede v ustrezni \u0161tevil\u010dni naslov protokola\u00a0 IP. Ta na\u010din naslavljanja \u00a0je veliko sprejemljivej\u0161i \u00a0za ljudi zlasti pri dostopu do drugih stre\u017enikov, saj ni bilo ve\u010d mogo\u010de si zapomniti naslove vseh povezanih ra\u010dunalnikov.<\/p>\n

Hrbtenica: 50Kbps ARPANET, 56kbps CSNET, plus satelitske radio in povezave \u2013\u0160tevilo povezanih ra\u010dunalnikov in naprav: 562<\/p>\n

Oblikovanje BITNET, ki ga IBM, “ker je to njegova tehnologija \u0161e naprej finan\u010dno podpira.<\/p>\n

1984<\/strong><\/h2>\n

ARPANET se \u00a0razdeli \u00a0na dve omre\u017eji: MILNET in ARPANET. MILNET je namenjen \u00a0potrebam vojske in ARPANET pa je namenjen, da slu\u017ei \u00a0\u00a0\u00a0kot \u00a0orodje pri raziskavah informacijskih omre\u017eij in novih omre\u017enih tehnologij. US Department of Defense \u0161e naprej podpira finan\u010dno \u00a0obe omre\u017eji.<\/p>\n

Potrebna nadgradnja CSNET-a se financira prek \u00a0sklenjene pogodbe za MCI (teleoperater).Postavijo se nove mo\u010dne povezave znane kot i T1 linije s hitrostjo , 1,5 Mbps. To je za \u00a025-krat hitreje od \u00a0starih 56 Kbps linij. IBM bi zagotovil napredne usmerjevalnike in Merit \u00a0(vladna agencija ZDA) prevzame \u00a0upravljanje omre\u017eja. To novo omre\u017eje je \u00a0bilo imenovano \u00a0NSFNET (National Science Foundation Network), \u00a0stare linije so ostali v lasti omre\u017eja \u00a0CSNET.<\/p>\n

1985<\/strong><\/h2>\n

Agencija za znanost ZDA, National Science Foundation je za\u010dela uvajati\u00a0 nove T1 linije, postopek se je\u00a0 \u00a0kon\u010dal leta 1988.<\/p>\n

Hrbtenice: 50Kbps ARPANET, 56kbps CSNET, 1.544Mbps (T1) NSFNET, plus satelitske in \u00a0radio in povezave \u2013 \u0161tevilo povezanih naprav: 1961<\/p>\n

1986<\/strong><\/h2>\n

Univerze, raziskovalci in znanstveniki \u00a0ustanovijo Internet Engineering Task Force ali IETF s ciljem zagotovljanja \u00a0strokovnega \u00a0\u00a0foruma za potrebe \u00a0tehni\u010dnega\u00a0 usklajevanja pri razvoju\u00a0 re\u0161itev in standardov\u00a0 \u00a0TCP\/IP skladovnice protokolov skupaj\u00a0 z izvajalci projekta\u00a0 \u00a0ARPANET, US Defense Data Network (DDN) iz DARP-e.<\/p>\n

Hrbtenica: 50Kbps ARPANET, 56kbps CSNET, 1.544Mbps (T1) NSFNET, plus satelitske radio in povezave \u2013povezan naprave : 2308<\/p>\n

1987<\/strong><\/h2>\n

Omre\u017eji BITNET in CSNETse zdru\u017eita v Corporation Networking,\u00a0 ki je korporacija za pospe\u0161eno\u00a0 za raziskovanje \u00a0in izobra\u017eevanje \u00a0s kratkim imenom CREN.<\/p>\n

Hrbtenica: 50Kbps ARPANET, 56kbps CSNET, 1.544Mbps (T1) NSFNET, plus satelitske radio in povezave \u2013 \u0161tevilo povezanih naprav: 28.174<\/p>\n

1988<\/strong><\/h2>\n

Kmalu po zaklju\u010dku izgradnje \u00a0hrbtenice NSFNET z linijami T1, se je \u00a0promet na omre\u017eju \u00a0pove\u010dal tako hitro, da je NSF za\u010dela z na\u010drti za \u00a0\u00a0nadgradnjo omre\u017eja takoj za tem. .<\/p>\n

Hrbtenica: 50Kbps ARPANET, 56kbps CSNET, 1.544Mbps (T1) NSFNET, plus satelitske \u00a0in radio povezave \u2013 \u0160tevilo povezanih naprav : 56.000<\/p>\n

Omre\u017eje CSNET (ki jebilo \u00a0sestavljeno \u00a0iz linij s hitrostjo prenosa \u00a056kbps) je bilo ukinjeno, ker je izpolnilo svoje cilje in naloge. Ustanovljen je bil\u00a0 CREN. Klju\u010dna zna\u010dilnost CREN omre\u017eja je bila, da so njegovi \u010dlani (univerze) sami skozi \u010dlanarino financirali delovanje mre\u017ee.<\/p>\n

Jugoslavija:<\/h2>\n

V Jugoslaviji za\u010dnemo z izgradnjo akademskega omre\u017eja YUNAC, ki je del Evropskega programa EUREKA -8, ali COSINE. Omre\u017eje je zasnovano na protokolih ISO\/OSI.\u00a0 Projekt z 2FTE po organizaciji financira zvezni sklad za razvoj iz Beograda. Vklju\u010deni so: Fakulteta za elektrotehniko Beograd, SRCE- Sveu\u010dili\u0161ni ra\u010dunski centar, Zagreb, Institut Jo\u017eef Stefan, Kemijski in\u0161titut, Univerza v Mariboru \u2013 Ra\u010dunski center in Ra\u010dunski center Univerze v Ljubljani.\u00a0 Vodja projekta prof.dr.Borka Jerman-Bla\u017ei\u010d.\u00a0 Na Institutu vzpostavijo mednarodno vozli\u0161\u010de za elektronsko po\u0161to po protokolu X.400. Vozli\u0161\u010de omogo\u010da komunikacijo z Internetom tako, da po\u0161ta potuje do Pariza do vozli\u0161\u010da omre\u017eja EARN \u2013 evropska razli\u010dica omre\u017eja BITNET in od tam do vozli\u0161\u010da na Columbia University v New Yorku. Vozli\u0161\u010de v Parizu opravi pretvorbo protokola X.400 v Internetni\u00a0 standard RFC 822 in tako zagotovi potovanje jugoslovanske po\u0161te po Internetu. Vstopno vozli\u0161\u010de za YUNAC je na Institutu Jo\u017eef Stefan. Opravljena je registracija za vrhnjo domeno .YU. Nosilec domene: prof.dr.Borka Jerman-Bla\u017ei\u010d.<\/strong><\/p>\n

1990 <\/strong><\/h2>\n

YUNAC nabavi hitro stikalo za povezavo v evropsko infrastrukturo akademskih omre\u017eij po protokolu X.25. Stikalo je postavljeno na Institutu Jo\u017eef Stefan. Pogajanja z zveznimi organi za dovoljenje za priklop na to mednarodno omre\u017eje in na javno omre\u017eje za prenos podatkov JUPAK (ki deluje po protokolu X.25 in je strate\u0161kega zna\u010daja za dr\u017eavo) poteka po\u010dasi. YUNAC nabavi prve SPARC +1 postaje\u00a0 s programsko opremo za X.25.\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n

1991 <\/strong><\/h2>\n

Agencija NSF ustanovi novo omre\u017eje, imenovano NREN, National Research and Educational \u00a0Network. Namen tega \u00a0omre\u017eja je bil zagotoviti poligon za raziskave \u00a0prenosa podatkov z velikimi hitrostmi in mre\u017enih tehnologij. Omre\u017eje ni bilo namenjeno komercialni uporabi in prenos velikih koli\u010din podatkov ni bilo dovoljeno<\/p>\n

Hrbtenica: delna 45Mbps (T3) NSFNET, nekaj zasebnih hrbtenic, plus satelitske radio in povezave \u2013 \u0160tevilo povezanih naprav: 617.000<\/p>\n

Laboratorij za odprte sisteme in mre\u017ee Instituta Jo\u017eef Stefan , Ljubljana, Slovenija z enkapsulacijo TCP\/IP \u00a0v\u00a0 X.25 (na postaji SPARC +1) pove\u017ee\u00a0 Ljubljano z Amsterdamom in vstopi v omre\u017eje Internet.<\/strong><\/p>\n

Pred tem si zagotovi dovoljenje omre\u017eja EASYnet, ki ga financirajo raziskovalne ustanove kot je CERN in NIKHEF iz Amsterdama ter IBM \u00a0\u00a0za prenos paketov TCP\/IP iz Ljubljane v Internet. Paketi potujejo do infrastrukture IXI na Dunaju, od tam prek CERN-a v \u017denevi v Amsterdam v institut za fiziko in matematiko NICKEF.\u00a0 DNS (\u0161e vedno \u00a0za \u00a0Yu) se prenese iz Univerze v Berkleyu na ra\u010dunalnik SPARK \u00a0in vzpostavi delovanje\u00a0 elektronske po\u0161te po protokolu TCP\/IP. <\/strong><\/p>\n

1992 <\/strong><\/h2>\n

Internet v dobi komercializacije:<\/p>\n

Leto 1992 \u0161tejemo za za\u010detek obdobja komercializacije Interneta, ki se ka\u017ee tudi v napovedi, da bo naslovni prostor internet kmalu iz\u010drpan in da Internet potrebuje nov protokol in sistem naslavljanja.\u00a0 Obstoje\u010di sistem po protokolu IPv4\u00a0 lahko zadovolji potrebe po 32-bitnih\u00a0 internetnih naslovih le \u0161e nekaj let. \u00a0IETF \u00a0razvije nov protokol \u00a0IPv6 in njegov 128-bitni naslovni prostor, vendar obstoje\u010di sistem 32-bitnih naslovov znan kot \u00a0CIDR je zelo \u00a0trdno zasidran. Razvoj IPv6 traja nekaj let. Re\u0161itev je bila izbrana na podlagi evalvacije treh konkuren\u010dnih sistemov. <\/strong><\/p>\n

Pojav \u00a0World Wide Web (WWW) je bil eden od najbolj vznemirljivih internetnih \u00a0razvojnih prebojev. Ideja hiperteksta je obstajala \u00a0pribli\u017eno\u00a0 ve\u010d kot desetletje, vendar je \u0161ele \u00a0leta 1989 skupina znanstvenikov \u00a0na Evropskem centru za raziskave delcev (CERN) v \u0160vici razvila nabor protokolov za prenos hiperteksta (HTTP) preko interneta. V za\u010detku leta 1990 se je ta skupina \u00a0okrepila \u00a0z ekipo iz National Center for Supercomputing Applications (NCSA), ki je delovala v sklopu \u00a0University of Illinois – eden od superra\u010dunalni\u0161kih centrov ameri\u0161ke agencije \u00a0NSF. Rezultat tega sodelovanja je bil NCSA Mosaic, grafi\u010dni\u00a0 hipertekstne brskalnik, ki je interneta predvsem \u00a0zaradi eksplozije\u00a0 pojava\u00a0 “spletnih strani” odpeljal v neobvladljive razse\u017enosti in\u00a0 ga\u00a0 pribli\u017eal slehernemu\u00a0 uporabniku.\u00a0 Internet NI VE\u010c\u00a0 raziskovalno omre\u017eje, je svetovna komunikacijska infrastruktura.<\/strong><\/p>\n

Poleg \u00a0tehni\u010dnega napredka, ki ga je Interneta prinesel na podro\u010dju gospodarstva\u00a0 v\u00a0 20 stoletju kot najbolj pomembna tehnolo\u0161ka inovacija stoletja \u00a0je \u0161e bolj pomembno dejstvo glede njegove vloge pri napredku dru\u017ebe in dru\u017ebenih dejavnosti.\u00a0 Internet je post<\/strong>al del nacionalnih slovarjev\u00a0 in je omogo\u010dil . To je bil sprejet s strani poslovne skupnosti, pri \u010demer je posledica eksplozije ponudnikov storitev, svetovalci, knjige in televizijskega prenosa. To je bilo povod za prost pretok Software.<\/p>\n

Free Software Movement veliko dolguje oglasne sisteme deska, ampak res pri\u0161el v svoje na internetu, zaradi kombinacije sil. Javnega zna\u010daj zgodnjih interneta sredstva zagotovila, da je velik del svoje mre\u017ee software neza\u0161\u010diteno. Pojav anonimni FTP, ki distribucijo mehanizem, ki bi lahko skoraj vsakdo uporabi. Network skupin novic in adresarjev ponudil odprto komunikacijo mediju. Ne nazadnje so Richard Stallman je za\u010del projekt GNU in ustanovil Free Software Foundation. Leta 1990 je Linus Torvalds napisal Linux, popularni (in brezpla\u010dni) klon\u00a0 operacijskega sistema UNIX.<\/p>\n

Ustanovljen\u00a0 Internet Society. Prvi \u010dlan iz Slovenije: prof.dr. Borka Jerman-Bla\u017ei\u010d<\/strong><\/p>\n

World-Wide Web sprosti CERN.<\/p>\n

NSFNET hrbtenico nadgradijo s T3 (44.736Mbps) linijami.<\/p>\n

InterNIC ustvaril NSF za zagotovitev posebne storitve Internet: imeni\u0161ke podatkovne zbirke in storitev (za AT & T), registracija storitev (za Network Solutions Inc), in informacijske storitve (z General Atomics \/ CERFnet).<\/p>\n

Marc Andreessen in NCSA in University of Illinois razvije grafi\u010dni uporabni\u0161ki vmesnik za WWW, ki se imenuje “Mosaic za X”.<\/p>\n

Prvi \u010dlan iz Slovenije v letu 1992: Borka Jerman-Bla\u017ei\u010d<\/strong><\/p>\n

Hrbtenice: 45Mbps (T3) NSFNET, zasebno med seboj povezane hrbtenice, sestavljene prete\u017eno iz 56kbps, 1.544Mbps, in 45Mpbs linij, plus satelitske radio in povezave \u2013 \u0160tevilo povezanih naprav: 2.056.000<\/p>\n

1993<\/strong><\/h2>\n

Slovenija:<\/h2>\n

Minister za znanost dr.Tancig vzpostavi ARNES (javni zavod), ki ponuja le storitve X.400 in domuje v stavbi Instituta Jo\u017eef Stefan. Slovenija v drugi polovici leta dobi domeno .SI.<\/strong><\/p>\n

ARNES kon\u010dno se za\u010dne ukvarjati s TCP\/IP in vzpostavljati DNS za\u00a0 domeno. SI.<\/strong><\/p>\n

1994<\/strong><\/h2>\n

Ve\u010djih sprememb \u00a0na fizi\u010dnem omre\u017eju ni. Najpomembnej\u0161i dogodek tega obdobje je izjemna je rast Interneta. Veliko novih omre\u017eij je\u00a0 bilo dodanih \u00a0na hrbtenico NSF. Ve\u010d sto tiso\u010d novih naprav i so v l.1994 \u00a0bili dodani na INTERNETu.<\/p>\n

Pizza Hut ponuja pizza naro\u010danje na svoji spletni strani.<\/p>\n

Odprejo\u00a0 Virtual, prva kibernetska banka..<\/p>\n

Tehnologijo ATM (Asynchronous Prenos Mode, 145Mbps) postavijo na \u00a0hrbtenici\u00a0 NSFNET omre\u017eja.<\/p>\n

Hrbtenice: 145Mbps (ATM) NSFNET, zasebne med seboj povezane hrbtenice, sestavljene prete\u017eno iz 56kbps, 1.544Mbps, in 45Mpbs linije, plus satelitski radio in povezave \u2013 \u0160tevilo povezanih ra\u010dunalnikov : 3.864.000<\/strong>.<\/span><\/p>\n

1995<\/strong><\/h2>\n

Agencija National Science Foundation \u00a0se odlo\u010di, da od od \u00a030. aprila 1995 ne \u00a0dovoli ve\u010d \u00a0neposrednega \u00a0dostopa do hrbtenice NSF. Agencija \u00a0National Science Foundation sklene pogodbo s \u0161tirimi podjetji, ki skrbijo za vzdr\u017eevanje hrbtenice NSF omre\u017eja. \u00a0Internet pa za\u010dne zagotavljati l pravico govora in nastopa \u0161tevilnim pripadnikom narodov in narodnosti po celem svetu. Zagotovil je transparentnost informacij in gospodarski napredek.<\/p>\n

Hrbtenica: 145Mbps (ATM) NSFNET (sedaj zasebna), zasebne med seboj povezane hrbtenice, sestavljene prete\u017eno iz 56kbps, 1.544Mbps, 45Mpbs, 155Mpbs linij, plus satelitske radio in povezave \u2013 \u0161tevilo povezanih naprav: 6.642.000<\/p>\n

Ve\u010dina internetnega prometa se izvaja prek z hrbtenic neodvisnih ponudnikov za dostop do \u00a0internetnih storitev, vklju\u010dno z MCI, AT & T, Sprint, UUnet, BBN planet, ANS, in \u0161e ve\u010d.<\/p>\n

Slovenija v letu 1996 ustanovi dru\u0161tvo \u00a0Internet Slovenija, dru\u0161tvo za razvoj ra\u010dunalni\u0161kih komunikacij, ki postane \u010dlan ISOC World.<\/strong><\/span><\/p>\n

1996<\/strong><\/h2>\n

IETF in Internet Society, organizacije, ki nadzirajo razvoj \u00a0INTERNETa, raziskujejo nove TCP \/ IP tehnologije da \u00a0bi zagotovil dostop za \u00a0\u00a04,3 milijarde potencialnih \u00a0uporabnikov.\u00a0 Novi protokol in naslovni prostor imenujejo IPv6.<\/p>\n

Ustanovljen je projekt Internet2.<\/p>\n

Hrbtenice: 145Mbps (ATM) NSFNET (sedaj zasebna), zasebne med seboj povezani hrbtenice, sestavljen prete\u017eno iz 56kbps, 1.544Mbps, 45Mpbs, in 155Mpbs linij, plus satelitske radio in povezave – ponudniki internetnih \u00a0storitev: ve\u010d kot 15000000, in \u0161tevilo hitro raste<\/p>\n

1999<\/strong><\/h2>\n

V tem letu \u00a0je pomemben \u00a0pojav \u00a0brez\u017ei\u010dnih tehnologij, imenovanih IEEE \u00a0802.11b, bolj na splo\u0161no znanih kot \u00a0Wi-Fi, \u00a0ki postanejo sestavni del\u00a0 vsakega prenosnega ra\u010dunalnika ali naprave.<\/p>\n

2005 <\/strong><\/h2>\n

V tem letu se za\u010dne, \u00a0akcija \u00bbone \u00a0Laptop Per Child\u00ab projekt, ki ima za cilj zagotoviti ustrezno izobra\u017eevanje \u00a0s cenenimi \u00a0prenosniki vsem otrokom povsod\u00a0 svetu. Temelj projekta so netbooks \u00a0– prenosniki za otroke \u00a0z dalj\u0161o \u017eivljenjsko dobo baterije in vgrajeno v Wi-Fi povezljivost, ki stanejo le 100 USD.<\/p>\n

Pojavijo se dlan\u010dniki z multi-touch tehnologijo, ter \u00a0tabli\u010dni ra\u010dunalniki, in pametni mobilni telefoni. Ta tehnologija dopolnjuje tradicionalno touch-screen tehnologijo, ki \u00a0omogo\u010da\u00a0 prijazno \u00a0uporabni\u0161ko komunikacijo z ra\u010dunalnikom. Pomembnost tega je v nadome\u0161\u010danju klasi\u010dnih tipkovnic.<\/p>\n

2010<\/h2>\n

Decembra\u00a0 leta 2010 v ZDA\u00a0 za\u010dnejo z implementacijo \u00a04. generacije brez\u017ei\u010dnih omre\u017eij, ki omogo\u010da visoke hitrosti pri povezavi naprav, kot so mobilni telefoni, tabli\u010dni ra\u010dunalniki, \u00a0in do \u00a0ostalih mobilnih naprav. V letu 2011, tehnolo\u0161ka podjetja intenzivno razvijajo tehnologijo, ki bo zagotovila sodobnost in u\u010dinkovitost izobra\u017eevalnega sistema z uporabo internetnih tehnologij povsod po svetu.<\/p>\n

Sedanjost in prihodnost<\/strong><\/h2>\n

Nove tehnologije, imenovane po protokolu\u00a0 IPv6<\/strong>,\u00a0 bi morale nadomestiti\u00a0 IPv4<\/strong> tehnologijo. IPv4<\/strong> omogo\u010da naslove za\u00a0 manj kot 4.300.000.000 neposredno povezanih\u00a0 internetnih naprav.\u00a0 Naslovni prostor IPv4 je iz\u010drpan in problem nastaja zaradi\u00a0 dejstva, da\u00a0 je\u00a0 svetovnega prebivalstva\u00a0 (v letu 2009) \u017ee\u00a0 precej ve\u010d kot 6.500.000.000 in\u00a0 da s pojavom RFID tehnologij\u00a0 potreba po internetnih naslovih postaja \u010dedalje bolj\u00a0 pere\u010da. Teoreti\u010dna ocena je, da \u010de bi vsak \u010dlovek\u00a0 na zemlji imel ra\u010dunalnik in mobilni telefon, bi potrebovali\u00a0 13000000000 internetnih\u00a0 naslovov. V tem \u010dasu to lahko zagotovi le naslovni prostor protokol\u00a0 IPv6. Vendar je prehod na IPv6 \u0161e zmeraj po\u010dasen. Statistika pravi, da je le 5% vseh naprav na internet naslovljenih s protokolom IPv6.<\/strong><\/p>\n

Zdru\u017eeni narodi so Maja 2011 sprejeli deklaracijo s katero se dostop do Interneta uvr\u0161\u010da med \u010dlovekove pravice. <\/strong><\/h3>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Internet v l.2009 – vizualizacija povezav <\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako je Internet postal svetovno komunikacijsko omre\u017eje in kako je dostop do njegovih storitev postal \u010dlovekova pravica po deklaraciji ZN Od znanstvenega projekta do svetovnega omre\u017eja 1958 predsednik ZDA,\u00a0 Eisenhower zahteva prora\u010dunska sredstva sredstva za inovacije v sklopu ameri\u0161ke obrambne raziskovalne agencije\u00a0 ARPA.\u00a0 Sredstva so bila odobrena v okviru prora\u010duna letalskih sil ZDA. 1961 Ben Read more…<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":101010,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/304"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/101010"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=304"}],"version-history":[{"count":22,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/304\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1262,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/304\/revisions\/1262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=304"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=304"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=304"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}