{"id":1145,"date":"2020-03-30T10:36:04","date_gmt":"2020-03-30T10:36:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.isoc.si\/?p=1145"},"modified":"2021-10-08T08:44:34","modified_gmt":"2021-10-08T08:44:34","slug":"ali-bo-internet-prezivel-preobremenjeost-omrezja-zaradi-naraslega-prometa-ki-nastaja-ob-pandemiji-covid-19-ali-pa-kaksno-je-zdravje-interneta-v-casu-epidemije-covid-19","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.isoc.si\/?p=1145","title":{"rendered":"\u00bbAli bo Internet pre\u017eivel preobremenjeost omre\u017eja zaradi naraslega prometa, ki nastaja ob pandemiji COVID-19\u00ab? \u00bbAli pa \u00bbkak\u0161no je zdravje interneta\u00ab v \u010dasu epidemije COVID-19? \u00bb"},"content":{"rendered":"\n

Abstract<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u201cWill the Internet survive the network congestion due to the increased
traffic, generated by the COVID-19 pandemic situation?\u201d and \u201cWhat is the
current state of internet \u201chealth\u201d during the COVID-19 pandemic?\u201d These are the two questions which prof. dr. Borka Jerman Bla\u017ei\u010d is debating in her, recently published, article on the official website of the Slovenian
Association for Computer Communications and Internet (ISOC-SI).<\/p>

In the recent weeks, many people are wondering whether the Internet will withstand the increased traffic, as the majority of the world\u2019s population is browsing and using internet more often, due to the lifestyle changes brought on by the restrictive measures of COVID-19 pandemic. Previous data on the increase of Internet traffic shows, that the Internet is very durable. However, the COVID-19 pandemic has once again exposed the long-standing problem around the world and here at home of the digital division in the population between the poor and the rich. The poor have no or limited access to the internet, no matter where they are in the world. In addition, the issue of Internet access stability, paying e-bills and telephone communications for the Internet-connected part of the population has to be addressed.<\/p><\/blockquote>\n\n\n\n

Veliko ljudi  se je v preteklih tednih spra\u0161evalo ali bo internet vzdr\u017eal pove\u010dan promet ob osamitvi ve\u010dine prebivalstva  po svetu. Dosedanji podatki o pove\u010danju prometa v internetnem omre\u017eju ka\u017eejo, da je internet zelo vzdr\u017eljiv in da ve\u010djih te\u017eav niso nikjer zaznali, kar je samo po sebi razumljivo. Internet je bil namre\u010d na\u010drtovan  v \u010dasu gro\u017enje z jedrsko vojno  za potrebe poveljevanja in komuniciranja. Strokovnjaki pravijo, da \u010de je bil internet zasnovan tako, da deluje  v \u010dasu jedrske vojne, potem je normalno pri\u010dakovati, da dobro deluje tudi v \u010dasu svetovne pandemije. Internetno povezavo lahko v primeru prekinitve hitro nadomesti druga in se prenos podatkov nadaljuje, vendar je ta slika v dana\u0161njem \u010dasu  nekoliko varljiva.<\/p>\n\n\n\n

Poglejmo si podatke. Ocena Mednarodne unije za telekomunikacije \u2013 ITU pravi, da je po svetu zaprtih v karanteni ali samoizolaciji pribli\u017eno 900 Milion ljudi, ki hkrati uporabljajo omre\u017eje zaradi pogovorov z najbli\u017ejimi, u\u010denja na daljavo, dela na domu, ogleda preto\u010dnih vsebin, ki jih nudijo Netflix, HBO in drugi dobavitelji vsebin, nakupov in prodaje po spletu, posveta s svojimi zdravniki ipd.  Promet po internetu se je zaradi pandemije spremenil, to ka\u017eejo zbrani podatki po svetu. V \u010dasu od 1. do 17. marca, ko se je epidemija \u0161ele za\u010dela, se je v ZDA promet na internetu pove\u010dal za 18 %, uporaba interneta od doma pa  je zrasla za 30 % in obseg telefonskega prometa je zrasel za 34 %. \u0160panski veji teleoperaterjev Orange in Vodafon pa sta opozorili uporabnike, da bosta v primeru pove\u010danja prometa za ve\u010d kot 40 % njuni internetni omre\u017eji odpovedali, enako se bo zgodilio z njunima mobilnima telefonskima omre\u017ejema, \u010de bo telefonski promet zrasel za 50 %. Zato sta oba tele-operaterja  hkrati  svoje uporabnike poprosila, da bolj odgovorno uporabaljajo komunikacijske storitve in zmanj\u0161ajo prenos preto\u010dnih vsebin z visoko kakovostjo slike. V Veliki Britaniji je dobavitelj storitev Virgin zaznal veliko  pove\u010danje prometa na svojem omre\u017eju in sicer   za 95 %  predvsem v dopoldanskem in popoldanskem \u010dasu, British Telecom za 60 % v istem \u010dasu, Vodafon pa za 42 %. V Ju\u017eni Koreji se je promet v \u010dasu karantene pove\u010dal le za 10 %, v Italiji pa v za\u010detku marca 2020 za 30 %. Strokovnjaki ugotavljajo, da do tak\u0161nega pove\u010danja prometa  in obremenitve omre\u017eja v \u010dasu, ko nismo imeli na voljo storitve Netflix in preto\u010dnega videa, ne bi nikoli pri\u0161lo. To pove\u010danje obremenjuje obstoje\u010de internetne  linije, ki povezujejo uporabnike  in njihovo zmo\u017enost, da prenesejo podatke.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj se to dogaja najbolj enostavno  ilustriramo z vodovodno cevjo enega uporabnika. Voda je prej tekla le k njemu, sedaj ko isto cev uporablja deset uporabnikov, pa se voda razdeli med vse in jo je zato pri vsakemu porabniku manj. Enako je z internetnimi kabli in linijami, ki imajo dolo\u010deno kapaciteto prenosa.  Tola\u017eba teleoperatorjev in prepri\u010danje, da bodo kljub pove\u010danju prometa lahko zmogli zagotoviti storitve z ustrezno kakovostjo, izhajata iz znanega obsega prometa pred epidemijo v ve\u010dernem \u010dasu, ko uporabniki gledajo video vsebine in so zato je bila kapaciteta  njihovih  omre\u017eij na\u010drtovana za obseg no\u010dnega prometa, ki je takrat najve\u010dji. Nekateri dobavitelji video vsebin kot so  Apple, Netflix, Youtube, Facebook in Instagram so samoiniciativno zmanj\u0161ali kakovost dostavljenih  vsebin uporabnikom (kar pomeni malo slab\u0161o sliko zaradi zmanj\u0161ane koli\u010dine podatkov), da bi privar\u010devali na pasovni \u0161irini prenosa in tako manj obremenili kable in linije. Dobavitelji storitev po svetu  priznavajo, da \u010desa takega, kot se dogaja v tem \u010dasu  zasnovanem z epidemijo, \u0161e niso do\u017eiveli. Zavedajo se, da je zmo\u017enost internetnih omre\u017eij resni\u010dno zrasla za 30-40 % v preteklem desetletju, vendar se je tokrat pove\u010danje v enakem  obsegu zgodilo le v enem mesecu, kar je prvi\u010d v zgodovini interneta.  Evropski komisar Thiery Breton, ki  je zaznal te\u017eave tele-operaterjev je zaprosil vse  dr\u017eavljane EU, da uporabljajo omre\u017ena orodja, ki zahtevajo manj podatkov pri prenosu, in s tem zmanj\u0161ajo pritisk na doma\u010da omre\u017eja. Za ilustracijo glede zahtevnosti po obsegu podatkov omenimo na primer, da igra Twich zahteva pri prenosu 3-6 Mb\/s, preprost videokonfen\u010dni sistem Zoom pa le 1.5 Mb\/s. Vendar, so Vodafon in nekateri drugi tele-operateji   kljub zagotovilom, da bo vse na omre\u017eju delovalo tako kot pred epidemijo, so hitro reagirali in so pove\u010dali kapacitete svojih omre\u017eij tako na podro\u010dju fiksnih linij kot na podro\u010dju mobilnih baznih postaj.<\/p>\n\n\n\n

Bistvena Informacija zaradi katere so lahko uporabniki veseli, je, da bo internetno  omre\u017eje vzdr\u017ealo kljub sedanji obremenjosti, ker je osr\u010dje internetnega omre\u017eja, ki ga upravljajo svetovno pomembni  tele operatorji iz osr\u010dja omre\u017eja, na\u010drtovano tako, da z lahkoto sprejeme pove\u010dan obseg prometa, \u0161e posebej ko ta obseg nara\u0161\u010da le v dnevnem \u010dasu. Tudi ve\u010dina velikih ponudnikov storitev v oblaku, kot so Google, Microsoft, Netfix, Apple  in drugi  ima tudi dovolj ra\u010dunalni\u0161kih kapacitet za zagotovitev kakovostne storitve svojim uporabnikom in na tem podro\u010dju ni pri\u010dakovati krize. To so  storitve videokonferenc, pouka na daljavo in dobava video vsebin, virtualne pisarne in podobno. Poleg tega je ve\u010dina znanih dobaviteljev obla\u010dnih storitev,  lastniki dostopnih omre\u017eij  s katerimi so direktno povezani  njihovi uporabniki (omre\u017eja te vrste so znana  kot \u00bbzadnja milja\u00ab – \u00bblast mile\u00ab). Internetno  omre\u017eje bo delovalo, vendar  problemi  bodo nastajali  zlasti pri uporabi samih internetnih  orodij in aplikacij, in to v primerih, ko uporabni\u0161ki  sistemi  nimajo dovolj velikih pomnilnikov, procesorskih kapacitet ali \u0161irokopasovnega dostopa. Primeri o tem so znani iz Kitajske iz \u010dasa epidemije, ko so stre\u017eniki kitajskega Facebooka, izobra\u017eevalne aplikacije Xuexitong, poslovna aplikacija z videokonferen\u010dnim sistemom DingTalk in storitev weChatWork  odpovedali zaradi pove\u010danega prometa. Podobno se je zgodilo tudi v Sloveniji, ko je v prvem tednu pouka zaradi preobremenjosti odpovedal del ome\u017eja ARNES, ki je bilo zatem hitro nadgrajeno z dodatnimi stre\u017eniki in nove procesorske mo\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Poleg vzdr\u017eljivosti internetnega omre\u017eja, ki se je izkazalo za dovolj robustno, je epidemija razkrila nekatere  probleme, ki smo jih zanemarjali v \u010dasu euforije gospodarskega razcveta.  Pozabili smo na digitalni razkorak.  Kljub temu, da ima 83,24 % vseh gospodinjstev v Sloveniji dostop do interneta, je 700 slovenskih \u0161olarjev v prvem tednu osamitve ostalo brez pouka na daljavo. Razlog za to je bila  manjkajo\u010da doma\u010da povezava do interneta in potrebne ra\u010dunalni\u0161ke opreme. Pandemija COVID-19 je ponovno razkrila \u017ee dolgo obstoje\u010di problem v svetu in pri nas doma,  digitalni razkorak   in delitev prebivalstva med digitalno revne in digitalno bogate.  Revno prebivalstvo nima dostopa do interneta ne glede na to, kje se to v svetu  nahaja. Ob tem problemu se je pojavilo tudi vpra\u0161anje pla\u010dila ra\u010dunov dostopa do interneta in telefonskih komunikacij za tisti del prebivalstva, ki je povezan z internetom. Prebivalstvo, ki je zaradi epidemije izgubilo zaposlitev  in ki nima dohodkov, te\u017eko pla\u010da ra\u010dune za dostop do interneta ali za uporabo mobilnega telefona. V ZDA so tisti, ki so zgubili zaposlitev, pozvali tele operaterje, da jim pomagajo   vzdr\u017eevati povezanost z internetom v \u010dasu epidemije, kar pomeni, da ne bo jih  odklopili   od  internetnega omre\u017eja , ker niso poravnali ra\u010dunov zaradi okoli\u0161\u010din, ki jih je povzro\u010dila epidemija COVID-19. Nekateri operaterji so se pozivu tudi  primerno odvzvali. A&T je obljubil, da ne bo zara\u010dunal pove\u010danega obsega prenesenih podatkov nad dogovorjenem uporabni\u0161kem paketu. Podobno se je odzval British Telecom, ki je zagotovil neomejen prenos podatkov brez dodatnega pla\u010dila, Virgin pa je obljubil pove\u010danje hitrosti povezave v internet za 10 Gbps za ve\u010dje uporabnike  brez dodatnega pla\u010dila. Nekateri operatorji v ZDA so ponudili tudi brezpla\u010dno uporabo brez\u017ei\u010dne povezave za \u0161tudente, ki se izobra\u017eujejo od doma. Vse te akcije so bile narejene v skladu s politiko ameri\u0161ke vlade, ki je dala izjemno prioriteto zagotovitvi nemotenega komuniciranja in uporabi on-line storitev v \u010dasu izoliranosti prebivalstva in prepovedi gibanja. Tako so omogo\u010dili, da del gospodarstva posluje nemoteno in da zaposleni lahko opravljajo delo od doma, in ker  delajo so tudi  pla\u010dani ter   lahko   pla\u010dajo ra\u010dune  tele operaterjem.<\/p>\n\n\n\n

Te iniciative tele-operaterjev so rezultat poziva predsednika Zvezne komisije za telekomunikacije ZDA, Ajit Pai, ki je  spro\u017eil akcijo z naslovom \u00bbOstanite doma in ostanite povezani\u00ab in hkrati zahteval od dobaviteljev storitev, da jih ne prekinejo tistim, ki ra\u010duna niso pla\u010dali, ter  da hkrati odprejo brezpla\u010dne tele-operaterske to\u010dke za brez\u017ei\u010dni dostop. Poleg navedenih so akcijo  podprli \u0161tevilni drugi  tele operaterji, med njimi A&T, CenturyLink in drugi. COMSAT je sklopu akcije  sporo\u010dil, da novim naro\u010dnikom ne bo zara\u010dunaval osnovnih internetnih storitev. O tem problemu, ko bi morali slovenski uporabniki ostati povezani, in so  nekatere v stiski glede pla\u010dila polo\u017enic med njimi tudi  za komunikacijske storitve  v Sloveniji ni bilo  ni\u010d narejeno. O\u010ditno so vsi pozabili na internet in pove\u010dano komunikacijo zaradi dela in pouka  od doma.  Zvezna vlada ZDA je hkrati rezervirala 20 milijard USD za zmanj\u0161evanje digitalnega razkoraka   med ameri\u0161kim prebivalstvom, predvsem za potrebe \u0161iritev omre\u017eja v ruralnih obmo\u010dij ZDA. Situacija v ostalem delu sveta je pisana. Najve\u010d uporabnikov mobilnega  interneta najdemo na ju\u017eni polobli sveta, kjer  je zemeljska infrastruktura kablov in linij zelo  omejena ter zato je fiksni dostop redek. Dobra  novica je, da so nekatera obmo\u010dja v svetu  v zadnjem obdobju hitro napredovala glede zagotovitve povezanosti prebivalstva  z internetom. Kitajska je zagotovila 450 milijonom gospodinjstev povezavo z opti\u010dnimi kabli s hitrostjo 30Mbs. Indija, ki ima podobno \u0161tevilo prebivalcev kot Kitajska, ima le 30 milijonov gospodinjstev povezanih s hitrim internetom, vendar so Indijci  povezani z internetom predvsem z mobilnim omre\u017ejem 4G, do katerega dostopa 400 milijonov Indijcev.<\/p>\n\n\n\n

Drugi problem, ki ga je razkrila epidemija COVID-19, se nana\u0161a na  kapaciteto kablov in linij internetnega omre\u017eja, ki povezuje kon\u010dne uporabnike, ki mu re\u010demo dostopno ali kapilarno omre\u017eje. Na tem podro\u010dju poznamo kar nekaj tehnologij, ki so v uporabi tudi v Sloveniji. Slovenija ima razpr\u0161eno poselitev prebivalstva, zato je izgradnja kakovostne internetne infrastrukture, ki jo zagotavljajo opti\u010dni kabli, zelo draga in  zelo po\u010dasi napreduje. Evropska Digitalna agenda iz leta 2017 predvideva, da bodo dr\u017eave \u010dlanice v letu 2020 zagotovile vsem gospodinjstvom v Evropski uniji dostop do hitrega interneta s hitrostjo najmanj 30 Mb\/s. Od tega naj bi 50 % gospodinjstev imelo dostop s hitrostjo 50 Mb\/s , ostali pa do 100 Mb\/s. Ocenjeno je bilo, da delujo\u010di operaterji v EU  s svojimi omre\u017eji lahko zagotovijo tak\u0161en dostop \u017ee v l.2017 najmanj 75,9 %  evropskim gospodinjstvom. Na \u017ealost je danes v \u010dasu COVID 19 epidemije v l.2020  ta \u0161tevilka dale\u010d od za\u017eelene in predvidene. Slovenija na tem podro\u010dju sodi med dr\u017eave, ki dosegajo povpre\u010dje pokritosti v EU, ki zna\u0161a 27 % gospodnjstev s fiksnim dostopom do interneta s hitrostjo 30 Mb\/s. Ta \u0161tevilka je v Sloveniji \u017ee nekaj let skoraj enaka. Vzrokov za to je ve\u010d.. Hitri internetni dostopa nimamo  do vseh slovenskih poselitev zaradi   razpr\u0161enosti, \u0161e pomembnej\u0161i vzrok pa je v ceni  te storitve, ki si je ne morajo privo\u0161\u010diti ostala gospodinjstva. U\u010dinkovit pouk na daljavo in delo od doma, ki je pogoj za zmanj\u0161anje dnevne migracije zaposlenih in zagotovitve bolj zelene Slovenije  tudi po koncu epidemije, nista mo\u017ena brez ustrezne preto\u010dnosti omre\u017eja in hitrosti povezave. Uporabljamo tudi druge vrste omre\u017eij  za povezavo  v  internet, kot  so  kabelska omre\u017eja, ki imajo  manj\u0161o zagotovljeno  hitrost za  prenos  podatkov k uporabniku in tki VDSL linije  ali digitalne telefonske linije. Te povezave  so ocenjene kot bolj problemati\u010dne za uporabnika zaradi slab\u0161e kapacitete prenosa podatkov. Degradacija signala pri teh povezavah nastane \u017ee po 5 km, hitrost prenosa pa je od 1 do 10 Mb\/s. Pri tem je jasno, da so najbolj prizadeta obmo\u010dja glede kakovosti in hitrosti prenosa prav   ruralna obmo\u010dja Slovenije in zaselki, kjer ni ustrezne infrastrukture. Mobilni hitri internet, znan kot tehnologija 5G, ki naj bi bil najbolj primeren za to vrsto naselitev, je \u0161e v povoju in v eksperimentalni fazi. Strokovnjaki pa  ugotavljajo, da je zaradi uporabljene frekvence v omre\u017ejih 5G, ki deluje le  na kraj\u0161ih razdaljih, tehnologija 5G neprimerna za ruralna obmo\u010dja. Tehnologijo 5G trenutno testirajo v urbanih okoljih. Okrog te tehnologije se \u0161e vedno bijejo bitke med klju\u010dnimi dobavitelji, kot je Huawei, in zahodnimi tehnolo\u0161kimi dobavitelji.<\/p>\n\n\n\n

Glede  mobilne telefonije  ima  Slovenija visoko penetracijo, ki   zna\u0161a 119 %, kar pomeni, da ima del Slovencev po dva telefona, kar je dobro. Koliko teh telefonov je \u00bbpametnih\u00ab in jih uporabniki uporabljajo za dostop do interneta, pa na\u0161a agencija AKOS ne bele\u017ei. Za mlaj\u0161e uporabnike vemo, da uporabljajo pametne telefone za dostop do interneta in spletnih storitev, starej\u0161i pa jih imajo ponavadi le za pogovore in izmenjavo SMS sporo\u010dil. Starej\u0161i uporabniki so tudi neve\u0161\u010di uporabe digitalnih tehnologij in tukaj je treba \u0161e veliko postoriti. Za spremljanje preto\u010dne video vsebine je sicer uporabna tudi tehnologija 4G, ki jo v Sloveniji imamo, vendar to storitev pla\u010dujemo glede na obseg prenesenih podatkov in so stro\u0161ki odvisni od koli\u010dine prenesenih podatkov oziroma paketa, ki ga naro\u010dimo pri dobavitelju. \u010ce povzamemo vsa dejstva, lahko ugotovimo, da Slovenija ni dobro pripravljena za u\u010dinkovito izvedbo \u0161olanja na daljavo in dela na daljavo v obsegu, ki ga je izzvala epidemija COVID-19. Aktivnosti na tem podro\u010dju iz prej\u0161njega desetletja so v Sloveniji zamrle. Vsem u\u010dencem in delavcem  na daljavo pa je treba zagotoviti dostop do interneta s kakovostno infrastrukturo, ki poleg omre\u017eij zahteva tudi kakovostno ra\u010dunalni\u0161ko opremo. Tola\u017eimo se lahko le s tem, da se s podobnimi problemi ukvarjajo tudi zelo razvite dr\u017eave, med njimi tudi ZDA.<\/p>\n\n\n\n

Analitiki in strokovnjaki opozarjajo v \u010dasu epidemije COVID-19 na \u0161e problem, ki je v zadnjih letih izjemno aktualen v svetu in pri nas doma \u2013 na varnost internetnega omre\u017eja. Predvsem so opozorili na ranljivost informacijskih sistemov javnih zdravstvenih sistemov in njihovo izpostavljenost kibernetskim napadom. Izpad teh sistemov zaradi kibernetskega napada bi dodatno poglobil tragedijo, ki jo je prinesla epidemija COVID-19. Svetovni gospodarski  forum (WEF) je opozoril na dejstvo, da so zdravsveni informacijski sistemi, slu\u017ebe za socialno delo in lokalnih uprav med najbolj ranljivimi sistemi glede na kibernetske napade. Varnost nekaterih internetnih omre\u017eij in sistemov po svetu  se je v zadnjih letih  dvigovala vzporedno z vlo\u017eenim denarjem.  Ve\u010d denarja je pomenila tudi ve\u010d varnosti. Zaradi pomanjkanja denarja pri zdravstvenih informacijskih sistemih so ti  pogosto postali najmanj odporni na kibernetske napade in zlorabe. Gospodarski  svetovni forum priporo\u010da, da dr\u017eave pri nadgradnji glede varnosti svojih sistemov  posnemajo varnostne re\u0161itve Britanskega zdravstvenega sistema, ki so jih uvedli po kibernetskem napadu pred nekaj leti, ki je ohromil zdravstveni  sistem v Veliki Britaniji. Podoben, vendar ne tako grozen izpad smo do\u017eiveli ob napadu na lekarni\u0161ki sistem v Ljubljani, ki je sistem ohromil za skoraj teden dni. Tega, da se to zgodi v \u010dasu epidemije, je bolje, da si niti ne predstavljamo.<\/p>\n\n\n\n

Poleg pomanjkanja sredstev za tehnologijo in strokovnjake je klju\u010dni problem pri zagotavljanju varnosti pomanjkanje potrebnih ve\u0161\u010din in kadra za u\u010dinkovito za\u0161\u010dito sistemov. Zadnje \u0161tudije ka\u017eejo, da v svetu primanjkuje okrog 3 milijone strokovnjakov za kibernetsko varnost. Zaradi njihovega pomanjkanja oblikuje trg svojo ceno, ki si je lastniki mnogih sistemov ne morejo privo\u0161\u010diti. Manjajo\u010di kader in ve\u0161\u010dine na podro\u010dju kibernetske varnosti, ki je bila v\u010dasih le domena  IT  strokovnjakov, sta velik problem tudi v EU. Komisija EU je \u017ee spro\u017eila veliko akcij in zagotovila posebna sredstva za prenovitev in izbolj\u0161anje evropskih izobra\u017eevalnih programov pri rednem in izrednem \u0161tudiju s ciljem omiliti pomanjkanje kadrov in ve\u0161\u010din. Vendar je to tema, ki zaradi pomanjkanja pozornosti in ustreznih ukrepov v Sloveniji na tem podro\u010dju zahteva nov prispevek.<\/p>\n\n\n\n

Prof.Borka Jerman Bla\u017ei\u010d, raziskovalka na Institutu Jo\u017eef Stefan in<\/p>\n\n\n\n

Predsednica Internet Society Slovenija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Abstract \u201cWill the Internet survive the network congestion due to the increasedtraffic, generated by the COVID-19 pandemic situation?\u201d and \u201cWhat is thecurrent state of internet \u201chealth\u201d during the COVID-19 pandemic?\u201d These are the two questions which prof. dr. Borka Jerman Bla\u017ei\u010d is debating in her, recently published, article on the official website of the SlovenianAssociation Read more…<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":101010,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1145"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/101010"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1145"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1145\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1160,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1145\/revisions\/1160"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1145"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1145"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.isoc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1145"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}