Svetovni splet danes praznuje 25. rojstni dan

Ljubljana (STA) – Svetovno računalniško medmrežje, ki ga danes poznamo kot internet, je bilo pred dobrima dvema desetletjema precej drugačno, kot je danes. Ena najpomembnejših mejnikov v njegovem razvoju je bil razvoj svetovnega spleta, ki jo je natanko pred 25 leti predstavil takrat 34-letni britanski znanstvenik, zaposlen v švicarskem Cernu.

Tim Berners-Lee je 12 Marca 1989 namreč predstavil zamisel za sistem, ki bi uporabnikom omogočala, da s preprostim klikom na povezavo prenesejo datoteko z računalnika na drugem koncu sveta. Njegova ideja je bila za tisti čas, ko je bil internet še v povojih, tako drzna, da je prvih nekaj let nihče ni jemal resno. Danes se svetovni splet dotika življenja milijard ljudi in mnogi ga enačijo z internetom.

A internet in splet sta popolnoma različni kategoriji – internet je omrežje, ki ga sestavljajo prenosni mediji, stikala, strežniki in odjemalci, splet pa je aplikacija, ki deluje znotraj spletnih brskalnikov, pojasnjuje Borka Jerman-Blažič iz Instituta Jožef Stefan (IJS).

Jerman-Blažičeva velja za pionirko interneta v Sloveniji in tudi takratni Jugoslaviji – leta 1989 je osebno registrirala nacionalno domeno .yu, ki je nekdanji državi kasneje omogočila uporabo prvih internetnih storitev, ko sta na primer elektronska pošta in izumrli predhodnik spleta, sistem Gopher.

Spominja se zapletov, ki so se pojavljali po odcepitvi Slovenije od Jugoslavije. Slovenija si je namreč želela registrirati domeno .sl, a ta je že bila rezervirana za afriško državo Sierra Leone. Kasneje smo se tako morali sprijazniti z domeno .si, a tudi tu pot ni bila lahka. Za končnico se je namreč potegovala država Solomon Islands, za dvočrkovno kodo pa naj bi lobirali tudi predstavniki otočja Salmon Islands ob Antarktiki, kjer so ZDA sicer izvajale jedrske poskuse.

Slovenija je domeno .si dobila šele leto po samostojnosti, leta 1993 pa je zaživela prva slovenska spletna stran. Ta je sprva ponujala predstavitev države v slovenščini in angleščini, kasneje pa je prerasla v odskočno stran za slovenske uporabnike in se leta 1996 prelevila v portal Mat’kurja.

Po več kot 20 letih delovanja svetovnega spleta je Jerman-Blažičeva glede prihodnosti svetovnega spleta optimistična – kljub tehnološkim spremembam v obliki mobilnih naprav in razkritju resnih posegov v komunikacijsko zasebnost, za katerega je poskrbel Edward Snowden.

“Njegova razkritja so pomembna, a ne govorijo le od filtriranju internetnih podatkov ampak o prisluškovanju na vseh znanih digitalnih omrežjih – telefonskih, radijskih in satelitskih,” je dejala za STA. Ob tem verjame, da bo splet še naprej ostal temeljno komunikacijsko orodje digitalne dobe.

Ob 25. obletnici začetkov svetovnega spleta se je oglasil tudi Tim Berners-Lee, ki je pozval po pripravi temeljne listine pravic, ki bi internet in njegove uporabnike ščitile pred zlorabami vlad in korporacij.

“Brez odprtega, zanesljivega in nevtralnega interneta ne moremo računati na odprtost oblasti, delujočo demokracijo, kvalitetno zdravstvo, povezavo med skupnostmi in kulturno raznolikost kultur. Nismo naivni, če mislimo, da to lahko dosežemo – naivni smo, če menimo, da bomo to prišlo samo od sebe,” je dejal za britanski časnik The Guardian.

Ravno odprtost interneta in svetovnega spleta sta po mnenju poznavalcev namreč razloga za to, da internet po svetu uporabljajo že skoraj tri milijarde ljudi, od tega približno milijarda v državah razvijajočega se sveta.

marec 12th, 2014 by | Posted in Dogodki, Novice |

Comments are closed.